V Caffe Teatru še posebno pozornost posvečamo notranji opremi. Želimo ponovno vzpostaviti vez med historičnim gledališčem in lokalom, ki je bila v številnih preteklih obnovah žal prekinjena. Zato smo se pri likovni opremi odločili za dve reprodukciji – povečavi del umetnika Josefa Maria Auchentallerja (1865–1949), ki se je v letu 1911 pogosto zadrževal v tem in takrat imenovanem Ristorante Teatro, verjetno pa ga je obiskoval tudi kasneje. Z njegovimi podobami ohranjamo vzdušje secesije, umetnostnega obdobja, ko so tudi zgradili gledališče Tartini. Josef Maria Auchentaller je bil uveljavljen dunajski umetnik, razstavljal je skupaj s Klimtom, Schielejem in drugimi predstavniki dunajske secesije. Bil je slikar, oblikovalec nakita in notranje opreme ter revije Ver sacrum, ustvaril pa je tudi prvi turistični plakat. Bil je lastnik hotela v Gradežu, kjer je tudi preminil.
Pri opremi Caffe Teatra so nam bile navdih tudi stropne freske slikarja Napoleonea Cozzia (1867-1916) v gledališču Tartini. Fotografije z detajli le-teh naše obiskovalce popeljejo v čas pred stotimi leti s takratnimi dekorativnimi upodobitvami alegoričnih likov, ki predstavljajo muze poezije, literature, gledališča, znanosti in umetnosti.
Piran je mesto umetnosti in umetnikov, zato smo k sodelovanju pri notranji opremi povabili še v mestu delujoče uveljavljene likovnike.
Tanja Prušnik, avstrijska Korošica, je leta 1999 diplomirala iz arhitekture na Tehnični univerzi na Dunaju, kjer živi in ustvarja, pogosto pa obiskuje Piran. Kot prva Slovenka in kot prva ženska je leta 2019 postala predsednica Društva umetnic in umetnikov Avstrije. Je subtilna likovnica, ki svoja doživljanja pokrajine, stavbne dediščine in dogajanj v družbi opredmeti v izvirnih objektih. Tako je svoja razmišljanja o zapuščini naših prednikov realizirala v seriji del s poimenovanjem Sledi.
Fulvia Zudič, slikarka, ilustratorka, keramičarka in organizatorka kulturnih prireditev pri Skupnosti Italijanov Giuseppe Tartini Piran, je diplomantka beneške akademije. Kot likovnici ji je nikoli dokončno dorečeni izziv pokrajina rodnega ambienta, pa tudi arhitektura istrskih mest in vasi ter zlasti njuni specifični detajli, kar – ne glede na izbrano zvrst – udejanja v njej določljivem močno stiliziranem izrazu.
Dubrovka Šorel, znana piranska keramičarka se je že pred več kot dvema desetletjema popolnoma posvetila raziskovanju in ustvarjanju v tej likovni zvrsti. Z gnetenjem prastare tvarine zemlje – gline oblikuje motive iz bivanjskega mesta in širšega okolja ter njune dediščine, ki jim v nadaljnjem procesu žganja doda še barvni element. Njene upodobitve so vedno prepoznavne kot na primer tudi veduta Pirana, razstavljena v Caffe Teatru.
Vasko Vidmar je piranski mnogostranski ustvarjalec mlajše generacije, ki je diplomiral iz Kulturne dediščine Sredozemlja ter je aktiven kot organizator razstav, koncertov, festivalov in delavnic, sodeluje tudi z etno glasbeno skupino Istranbul. Kot likovnik ustvarja ilustracije, stripe, grafite in računalniško grafiko tako, da motive, prevladujejo iz istrske dediščine, zlasti njeni detajli, realizira v njemu določljivi risarsko-slikarski maniri.
V kolikor vas zanima več o umetnosti v našem lokalu, lahko naročite vodenje vključno z ogledom drugih znamenitosti Pirana. Prijave na: maona@maona.si. minimalno število 5 oseb.